Martin Cvetko, Notranje Gorice

Kandidat za občinskega svetnika in kandidat za KS Notranje Gorice

Zakaj ste se pred dvanajstimi leti odločili ustanoviti listo Mladih in zelenih?

Zgodilo se je spontano, kot izziv da bi imeli listo, ki bi bila politično neodvisni temelj, in katera bi omogočala vsakomur v naši skupnosti predlagati svoje ideje ali projekte, omogočala uradno udejstvovanje in vplivanje na politike naše občine in krajevne skupnosti. Naj vam povem, kaj se nam je pred tem velikokrat zgodilo, ko smo želeli, da bi se v kraju ali občini kaj naredilo; skoraj vedno smo dobili podobne odgovore: da še ni čas za to ali ono, da ni denarja ali da se tega ne potrebuje. Kot občan, ki želi nek napredek, se seveda vprašam ali ni s sistemom nekaj narobe. Prav tako so nas takrat zmotili svetniki, ki so se iz mandata v mandat ponavljali, njihov glavni motiv pa je bila politična moč ali pa osebni vzgibi. Po mojem mnenju je takratni sistem potreboval neko spremembo. In začel sem s povezovanjem sedanjih kolegov, ki so se mi v tistem trenutku pokazali, da imajo napredne ideje, in da si bodo vzeli tudi čas, da se borijo in delajo za ta cilj.

Sedaj, ko gledate na te tri mandate, ste dosegli kakšen preboj?

Vesel sem, da smo takrat zagrizli v ta izziv, saj se je prenekatera ideja realizirala in smo s tem kot skupnost pridobili. Ideja, da bi rešili problem pasjih iztrebkov, da bi občina investirala v pasja stranišča, je prinesla 70 smetnjakov, ki so enakomerno razporejeni po celotni občini. Potrebno bi jih bilo še bolje označiti. Občinska tržnica je bila le ideja, ki jo je kasneje občinska uprava tudi realizirala in kupila lepe stojnice. Ko smo pred osmimi leti prevzeli vodenje KS Notranje Gorice, smo obnovili športni park Jama. Izdelali smo načrt celovite prenove tega območja s širšo okolico. V tistem času se je tudi vzpostavila varna pot med podružnično šolo in parkom. Kot krajevna skupnost smo takrat donirali denar za nov gasilski dom in potrebe kulturne dvorane. Pred desetimi leti sem bil tudi pobudnik in soustanovitelj teniškega kluba Bobi; začeli smo s štirimi otroki, danes jih imamo na treningu kar 73! Na to sem kar ponosen, saj smo dokazali, da se lahko marsikaj razvije, če se potrudimo in vložimo tudi lastna zagonska sredstva in projektu posvetimo dovolj svojega prostega časa.
Prav tako sta Boris Malovrh in Bernard Debevec kot predsednika v svojih krajevnih skupnostih dosegla premike, ki jih prej ni bilo mogoče realizirati.

Ali je kašen projekt, ki vam ne da spati in se kljub prizadevanjem liste ni uspel realizirati?

Seveda, ko se več let boriš za nek projekt, ti ni vseeno, da ni realiziran. Najbolj te prizadene, da veš, da je realno izvedljiv, da ga skupnost potrebuje,… ni pa politične volje pri upravi občine, ne da se jih prepričati, da bi se lotili tega problema. Govorim o mladinskem centru in obrtni coni za lokalne podjetnike, ki delujejo v utesnjenih domačih delavnicah, katere so že zdavnaj prerasli.

Ali nimajo otroci in mladina že sedaj veliko izbiro aktivnosti, saj smo vendar blizu Ljubljane?

V prvih letih imamo na otroke največji vpliv starši. Usmerjamo jih v dejavnosti, ki jih veselijo, jih podpiramo in če bi bilo potrebno, bi jih peljali skoraj na konec sveta. Lepo bi bilo, da so te dejavnosti čim bližje, ker s tem naredimo manjši ogljični odtis in tudi prihranimo na času. Ko pa otroci odrastejo in postanejo najstniki, postane to problem. Mladi želijo delovati neodvisno, mi starejši jim moramo pa pri tem le pomagati. Sedaj nimajo niti osnovnega prostora, kjer bi se zbirali in bi se razvijali. Za vsako uspešno razvijanje je potreben prostor in pogoji, ki ta razvoj podpirajo. V takih okoljih vzniknejo posamezniki in ideje, ki lahko skupnost preoblikujejo. Po Sloveniji deluje že veliko takih centrov, ki ne povezujejo samo mladih, ampak so v tem času centri prerasli začetne okvirje in delujejo medgeneracijsko.

Obrtna cona pa tudi ni samo moja ideja. Živimo v prostoru Nature 2000, kjer so pravila zelo stroga. Na obrobju Ljubljanskega barja imamo 40.000 m2 zapuščenega kamnoloma, ki se ga sedaj zasipa z odpadno zemljo. V radiju 10 km ni takšnega trdnega zemljišča, mi pa nimamo politične volje, da bi v njem vzpostavili prostor, kjer bi se obrtnik razcvetel in lažje deloval. Ko imaš cono v svoji občini, deluješ zelo zeleno, zmanjšaš migriranje zaposlenih, okolje v coni je pozitivno, obrtniki se povezujejo, lažje se razvijajo, ker se počutijo varne in lahko v coni delajo 24/7, če to potrebujejo. Poglejte Komendo, Logatec ter prenekatere gorenjske, dolenjske, štajerske občine, ki so svojim obrtnikom to omogočile. V teh krajih se je zgodil preboj. V naši občini je, poleg te lokacije, še območje v pasu ob celotni avtocesti. Ta prostor ni primeren za stanovanjsko gradnjo. Cona pa bi bila lahko tamponsko območje med avtocesto in stanovanjskim delom. Problem smo predstavili tudi obrtni zbornici, ki je tudi posredovala, vendar ni padlo na plodna tla. Lastnik kamnoloma je podjetje Petrol, pri katerem smo bili dvakrat. Petrol je pripravljen zemljišče prodati, potrebno je narediti le korak v to smer.

Kateri projekt še vidite, da bi ga bilo vredno podpreti?

Niso samo projekti. Premalo se dela na regionalnem povezovanju oziroma na medobčinskem povezovanju. Občine se zapirajo v svoje meje. Občinske uprave bi morale iskati sinergije med sosednjimi občinami. V občini Log Dragomer imajo zelo dober razvoj nogometne šole in plezalnega kluba, kar mi nimamo in veliko otrok trenira tam. Zakaj ne bi tudi naša občina pomagala takemu klubu, saj vzgajajo tudi naše otroke. Z občino Borovnico in Vrhniko smo med drugim povezani s staro traso železnice. Občine naj se povežejo in na teh trasah uredijo varne kolesarske poti. To območje povezuje Ljubljanica, ki bi morala biti plovna do Vrhnike (seveda z omejitvami). Lahko bi imeli skupen kompetentni center za razvoj in izobraževanje tehničnih profilov, kjer bi pomagala tako industrija, obrtna in gospodarska zbornica, kot tudi lokalne skupnosti.

Kaj bi še dodali za konec?

Po dvanajstih letih sem vesel, da je naša majhna ekipa, ki je listo Mladih in zelenih začela, prerasla v nekakšno gibanje, ki je odprto za vse. Omogoča vsem občanom Brezovice, da so njihove ideje predstavljene in mogoče kasneje preko občinske uprave tudi realizirane. Mislim, da si več že težko želimo.