Matej Plevnik, Brezovica

Kandidat za občinskega svetnika in kandidat za KS Brezovica

Vizija razvoja gibalnih in športnih navad prebivalcev Občine Brezovica

Ste strokovnjak s področja kineziologije, vede, ki preučuje gibalno aktivnost posameznika in pomen le-te za družbo. Nam lahko zaupate trende razvoja področja?

Vsi strateški dokumenti v naši državi, ki opredeljujejo pomen gibanja, tako tistega, povezanega z zdravjem, kot tudi športnega udejstvovanja, govorijo o pomenu vseživljenjskega pristopa k obravnavi in spodbudam za redno gibalno aktivnost posameznika. Splošno je znano, da je skrb za zdravje ključno v vseh življenjskih obdobjih. Redna gibalna aktivnost je sicer eden od dejavnikov skrbi za zdravje in splošno dobro počutje. Športno udejstvovanje je le ena ob oblik gibalne aktivnosti, je del bistveno širšega koncepta.

Nam lahko razložite, kaj to pomeni v praksi?
To pomeni, da okolje ustvarja možnosti in priložnosti, da je posameznik v njem lahko gibalno/športno aktiven. Da se lahko ukvarja z različnimi pojavnimi oblikami športov (odbojka, košarka in drugi športi), in tudi s splošno gibalno rekreacijo (pohodi, kolesarjenje, tek…). Gibalno aktivnost predstavlja tudi delo, še posebej, če je to bolj intenzivno (npr. delo na polju in kmetovanje, delo v gradbeništvu, druga težja dela…). Strateški dokumenti sicer govorijo predvsem o razvoju prvih dveh oblik – torej o športu in o redni gibalni aktivnosti v povezavi s krepitvijo in ohranjanjem zdravja.
Gibalno/športno spodbudno okolje predstavljata dva dela. Prvo je fizično okolje, to pomeni dostopne javne površine (igrišča, dvorane, tekaške in kolesarske poti, trim steze, fitnes parki…), ki predstavljajo osnovno spodbudo za redno gibalno/športno udejstvovanje. Drugo je socialno okolje, kar pomeni ustrezna ponudba strokovnih programov in splošnih gibalnih navad prebivalcev, ki prav tako spodbujajo k rednem gibalnem/športnem udejstvovanju občanov. Oba skupaj tvorita celoto.

Govorite o gibalnih ter športnih spodbudah za občane?
Tako je. Vseživljenjski pristop pomeni, da so v okolju, kraju, občini dostopne površine in programi, ki so namenjeni vsem starostnim skupinam, to je od priložnosti za vadbo dojenčkov s svojimi mamicami, treningov različnih športov za otroke, treningov in tekmovanj v vrhunskem športu, športne rekreacije za odrasle kot tudi vadbe za starejše občane. Vsaka starostna skupina ima svoje potrebe in zanje potrebuje primeren prostor. Na Brezovici se načrtuje izgradnja športne dvorane. Izredno pomembno bo, da bo njena zasnova omogočala ne zgolj trening vrhunskega športa, pač pa tudi vadbo za različne ciljne in starostne skupine. Pogosto je praksa, da velike športne dvorane zgolj pregradijo z eno ali dvema pomičnima zavesama. Taka prilagoditev je popolnoma neustrezna za mnoge oblike gibalnih programov, ki potrebujejo specifično oblikovan prostor. Na primer povsem ločena dvorana je lahko uporabna za vadbo najmlajših, skupinske vadbe, plesne vaje, vadbo starejših itd.. Hrup iz športne dvorane jih tako ne moti. Del vsakega sodobnega športnega objekta mora biti prostor za fitnes (kondicijsko) vadbo. Odlično bi bilo, da bi nov športni objekt vseboval tudi fitnes, ki bi bil po nakupu karte dostopen za vse občane. Bolje zasnovani športni objekti omogočajo kombinirano vadbo, tako zunaj kot znotraj objekta, pogosto tudi z welness vsebinami (savnami). Primer: posameznik tek opravi na zunanji tekaški urejeni stezi, vadbo za moč pa v notranjem prostoru. Na ta način se lahko prihrani tudi na porabi energije. Idej je veliko, primerov dobre prakse pa tudi.
Posebno pomembno je, da se gibalne in športne programe prilagodi skupinam, ženskam vseh starosti, otrokom in starejšim.
Pomemben dejavnik motivacije za gibalno/športno udejstvovanje splošne populacije je vrhunski šport, zato je potrebno skrbeti tudi za ohranjanje in razvoj te oblike športa. Vsi se navdušujemo nad uspehi slovenskih športnikov! Pa vendar je naloga države in občin na tem področju širša. Zgolj navijanje je premalo. Skrbeti je potrebno za možnosti in priložnosti za vsakodnevno gibalno/športno udejstvovanje prebivalcev vseh starostnih skupin obeh spolov. Tako z vidika površin kot tudi primernih programov.

Omenili ste vadbo za krepitev zdravja. Obstaja povezovanje med zdravstvom in športnimi centri?
Odlična oblika povezovanja zdravstva in skrbi za redno gibalno aktivnost populacije predstavljajo Centri za krepitev zdravja, ki delujejo v okviru nekaterih zdravstvenih domov. Žal v Občini Brezovica takega centra nimamo in gotovo bi bila njegova pridobitev zelo dobrodošla. V okviru takega centra pod vodstvom družinskega zdravnika deluje pester tim strokovnjakov (medicinska sestra, kineziolog, fizioterapevt, dietetik, psiholog). Delo strokovnjakov v okviru takega centra je namenjeno predvsem preventivni dejavnosti. Na primeru svojega področja to lahko ponazorim tako: družinski zdravnik oceni, da bi lahko posameznik izboljšal svoje zdravje na način, da bi zmanjšal dejavnike tveganja za neko bolezen. Dejavnik tveganja za zdravje pogosto predstavlja prekomerna telesna masa. Takega posameznika usmeri v strokovno pripravljene programe, ki jih vodi kineziolog. Seveda se za njihovo izvajanje potrebuje primeren prostor.
Strokoven kader, ki deluje v takem centru je lahko v pomoč tudi športnih društvom, vzgojno-izobraževalnim organizacijam in drugim kot podpora njihovemu delu.

Taki primeri že obstajajo?
Seveda, po Sloveniji jih je že kar nekaj. Lep primer je ambulanta družinske medicine v Žireh, v kateri deluje kineziologinja, ki se dobro povezuje z lokalnim okoljem – preko zdravstvene športne vzgoje z vzgojno izobraževalnimi organizacijami, na področju športa s športnimi klubi. Omeniti velja, da je gibalna zmogljivost otrok in mladine v Občini Žiri, daleč nad slovenskim povprečjem. Delež otrok s prekomerno telesno maso pa daleč pod nacionalnim povprečjem. Občina Žiri je lansko leto prejela tudi laskavi naslov Občina zdravja 2021. Vsi podatki so javno dostopni na portalu NIJZ pod naslovom Zdravje v občini https://obcine.nijz.si/. Tako priznanje je plod strateških odločitev in sistematičnega dela na področju gibalne zmogljivosti prebivalcev.

Verjetno so dostopni tudi podatki za Občino Brezovica?
Tako je. Iz podatkov gre razbrati, da je gibalna zmogljivost otrok in mladine v Občini Brezovica malenkost pod slovenskim povprečjem. Torej v gibalni zmogljivosti so otroci in mladina slabši od slovenskega povprečja. Pod povprečjem pa je tudi delež prekomerno težkih otrok, kar pa je dobro. Taki podatki gotovo kličejo po primernih ukrepih, za katere menim, da jih v naši občini lahko razvijemo. Nenazadnje poznam kar nekaj študentov kineziologije in fizioterapije, nekateri študirajo sočasno kar oba programa. V naši občini živijo tudi številni strokovnjaki s področja kineziologije/športa. Verjamem, da bi ob odločitvi občine, da opisano področje sistematično razvija, z veseljem prispevali svoja znanja.

Ukrepi – kaj svetujete?
Najprej se je potrebno na ravni občine odločiti, da bo redno gibalno/športno udejstvovanje občanov ena izmed prioritet. Nadalje je potrebno začeti prilagajati in ustvarjati okolje, ki bo to odločitev podpiralo. Seveda ob nadaljevanju oziroma povečanju sofinanciranja gibalnih/športnih programov v občini ter razvoju novih. Kar pomeni: urejene že obstoječe javne površine, ustrezno zasnovani in prilagojeni novo načrtovani športni objekti, ureditev novih površin (npr igrišča za otroke, trim steze in otoki športa…) ureditev snežnih površin, tekaških in kolesarskih poti, njihova osvetlitev, namestitev panojev s »telovadnimi« vajami na primerna mesta po občini. Pomembni so tudi tako imenovani gibalni izzivi za občane npr. namestitev števca kolesarjev na določenih točkah. Dobrodošla bi bila tudi gibalna posvetovalnica za občane (izvajanje določenih meritev, aerobnih sposobnosti, mišične moči in asimetrij itd…), v sklopu načrtovanega športnega centra in v sodelovanju z zdravstvenim domom. Potrebno je razmišljati o razvoju novih vsebin tudi v sodelovanju s sosednjimi občinami. Idej je veliko, težko je na kratko zajeti vse. Take površine in programi morajo biti urejeni in ponujeni po celi občini, torej v mikro lokaciji občanov. Le taka ureditev bo spodbudna za vse občane v Občini Brezovica.
——————
Doc. dr. Matej Plevnik, prof. šp. vzg. dr. kinezioloških znanosti. Zaposlen na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, kjer je tudi trenutni prodekan za kakovost na področju kineziologije.